V Sloveniji veljavna ureditev priprave predpisov z vidika upoštevanja načel boljše zakonodaje, kot jo določajo Resolucija o normativni dejavnosti, Poslovnik Vlade RS in Poslovnik Državnega zbora, od pripravljavk in pripravljavcev zahteva, da poleg ocene stanja ter opredelitve ciljev in načel utemeljeno predstavijo tudi presojo posledic. To se (vsaj po predpisani metodologiji) večinoma ne izvaja, hkrati pa presoja vplivov za področje človekovih pravic sploh ni predvidena. Presoja posledic sprejetih predpisov za človekove pravice je proces sistematičnega prepoznavanja, analiziranja in obravnavanja potencialnih ali dejanskih negativnih vplivov pravnih predpisov, ki jih sprejme država, na človekove pravice. To krepi spoštovanje in zagotavljanje človekovih pravic v celotnem procesu odločanja in ne šele v sodnem postopku, saj presoja predlagane pravne akte glede na ustavne norme. Vsa ministrstva in vlada morajo v zakonodajnem postopku dosledneje izvajati že predvidene presoje vplivov, hkrati pa je treba oblikovati metodologijo in njeno implementacijo še za področje vplivov zakonodaje na človekove pravice. Cilj je povečati preglednost v javni upravi ter preprečiti negativne vplive na človekove pravice, saj je posledice težje odpravljati kot jih preprečevati. Ukrepe je treba sprejeti najkasneje leta 2028.