V civilni iniciativi Glas ljudstva podpiramo izhodišča in cilje dopolnitev zakona o zdravstveni dejavnosti, ki v ospredje postavlja doslednejšo ločitev javne od zasebne zdravstvene dejavnosti. Povsem soglašamo s konkretnimi cilji zakona z izjemo posameznih mest, kjer se pojavljajo težnje po izenačevanju javnih in zasebnih zdravstvenih izvajalcev. Na žalost pa je pomanjkanje smiselne razdelitve še veliko bolj prisotno v nekaterih konkretnih zakonskih rešitvah, zaradi česar menimo, da ločitev javnega in zasebnega sektorja ni smiselno in dosledno izvedena in da nekateri členi celo privilegirajo zasebni sektor.

Ključne pomanjkljivosti odpravljamo s predlaganimi amandmaji oziroma opozarjamo nanje s pripombami ob posameznih členih.

PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ZDRAVSTVENI DEJAVNOSTI

Komentarji in amandmaji civilne iniciative Glas ljudstva

Naše pripombe se nanašajo na naslednje člene:

1. člen: Predlagamo ustrezno definicijo javne zdravstvene službe, ki se ji izogiba že obstoječi ZZDej in se je predlog MZ ne dotika. Javne zdravstvene službe ne moremo opisati samo z javnimi storitvami in njihovim javnim financiranjem, gre za celovit sistem javne skrbi za zdravje prebivalstva, ki poleg javnega financiranja zajema tudi koordinirano izvajanje, regulacijo in nadzor.
Ponovno uvajamo določilo, ki ga je zaradi neustrezne formulacije v obstoječem zakonu razveljavilo ustavno sodišče, da tudi koncesionarji neprofitno izvajajo zdravstvene storitve, ki so v celoti ali delno financirane iz obveznega zdravstvenega zavarovanja oz. iz proračuna.

7. člen: Predlagamo, da so vsebina sodelovanja med javnimi zavodi in zasebniki posvetovanja, premeščanje bolnikov in najemanje prostorov in opreme, nikakor pa ne pogodbeno dogovorjeno premeščanje javnih zdravstvenih delavcev h koncesionarjem. Institucija koncesionarstva temelji na predpostavki, da so koncesionarji tisti, ki zapolnjujejo vrzeli v javni zdravstveni mreži in ne obratno.

9. člen: Predlagamo ustreznejšo dikcijo, ki opozarja na drugačen položaj javnih zavodov in koncesionarjev. ZZDej mora v ospredje postavljati javno zdravstveno službo, ne pa da v tem in drugih členih na isti ravni omenja javne in zasebne izvajalce.

10. člen: Predlagamo ustreznejšo opredelitev bolnišnične dejavnosti.

11. člen: Nadaljevanje ustreznejše opredelitve bolnišnične dejavnosti s posebnim ozirom na dnevno bolnišnico. Ne podpiramo ustanavljanja dnevnih bolnišnic, ki bi delovale izven ustanov, ki omogočajo tudi daljše hospitalizacije. V trenutnih formulacijah členov prepoznavamo ustvarjanje pravne podlage za zasebne koncesionarske bolnišnice, ki bodo neprofitne dejavnosti lahko prenašale na javne bolnišnice in s tem dodatno obremenjevale že tako zelo omejene javne zdravstvene kapacitete.

19. člen: Predlagamo, da javni zavod v okviru svoje tržne dejavnosti ne sme opravljati storitev, ki jih z javnimi sredstvi financira ZZZS (storitve iz košarice pravic). Motivacija zaslužka je v tem primeru enaka kot tista, ki povzroča odhajanje javnih zdravnikov v zasebni sektor. Javni zavod ne sme prispevati k poglabljanju razlik v dostopu do zdravstvenih storitev med različnimi socialnimi skupinami.

20. člen: Predlagamo podrobnejšo in mednarodno uveljavljeno pravno opredelitev javnega in zasebnega sektorja, po kateri gre tudi v primeru koncesionarjev za zasebno dejavnost.

21., 24.-31. člen: Spremembe in dopolnilni predlogi s področja podeljevanja koncesij. Menimo, da so členi, ki obravnavajo koncesije, potrebni celovite prenove. Dodajamo pogoj, da koncesionar ne more samoplačniško opravljati storitev, ki jih izvaja v okviru svoje koncesijske pogodbe.

34. člen: V zvezi z delom pri drugem delodajalcu predlagamo ukrepe, ki zagotavljajo, da bo javni zdravnik prvenstveno delal v javnih zavodih z namenom, da se odpravijo nedopustno dolge čakalne dobe, pri koncesionarju pa šele v naslednjem koraku in sicer tako, da ne bo povečeval ponudbe samoplačniških storitev. Praviloma naj bi šlo za nadomeščanje koncesionarja v primeru njegove daljše odsotnosti. Sprememba tega člena je nujno potrebna za efektivno in smiselno preprečevanje škodljivih dvojnih praks!

POMEMBNO: Predlog GL za pridobitev dovoljenja dodaja pogoj, da v matični ustanovi ni nedopustno dolgih čakalnih dob, kar je seveda ključni objektivni kriterij za ugotavljanje ali določena ustanova potrebuje dodatno delo svojih zaposlenih. (Zanimivo je ta pogoj naveden v razlagi predloga MZ, ni pa ga v dejanskih členih.) Zaradi očitnega konflikta interesov je nujno prepoved podelitve dovoljenja za delo pri drugem delodajalcu, poleg direktorja, razširiti tudi na vodje oddelkov.

43. člen: Predlagamo, da javni zdravstveni zavod za opravljanje posameznih del znotraj organiziranega delovnega procesa sklene posebno pogodbo o zaposlitvi za deficitarna dela in ne podjemne pogodbe, ki je civilnopravna pogodba. Podjemna pogodba je namenjena prevzemanju posla z lastnim delom in lastnimi sredstvi. V primeru dela, ki presega normative, pa je zdravstveni delavec vključen v običajni delovni proces svoje ustanove, zato je veliko primernejša in pravno vzdržna podlaga za plačilo takšnega dela pogodba o zaposlitvi.

53. e člen: Poudarjamo nujo, da zakon jasneje opredeli način zagotavljanja dodatnih sredstev, če bodo izvajalci z namenom skrajševanja čakalnih dob presegali odobreni program s strani ZZZS. Če bodo finančno omejeni z odobrenim programom, bo to pomenilo pomembno oviro pri povečanju produktivnosti in skrajševanju čakalnih dob.

88. člen: Dodajamo globe v primeru, da delodajalec izda dovoljenje za dopolnilno delo izven matične ustanove v nasprotju z določili 53. b člena ali da koncesionar dopolnilno zaposli zdravstvenega delavca javnega zdravstvenega zavoda v nasprotju z določili 53.b člena.

CELOTEN DOKUMENT PRIPOMB IN AMANDMAJEV CIVILNE INICATIVE GLAS LJUDSTVA (klik)