ZA VSAK SPREJET ZAKON IN ODLOK JE TREBA UVESTI ZAKONODAJNO SLED

Del zakonodajne sledi je urejen v vladnih gradivih, kjer je obvezna točka navedba imen strokovnjakov, ki so sodelovali pri pripravi predpisov, in višine javnih sredstev, ki so bila porabljena za to delo, a gradivo lahko pride v obravnavo tudi v primeru, da ta podatek ni naveden. Izpolnitev zaveze bi pomenila, da gradivo, ki ne bi izpolnjevalo vseh elementov javnosti, strokovnosti, sledljivosti ipd., sploh ne bi prišlo v vladno obravnavo.

Vlada RS sicer razvija aplikacijo MOPED – Modularno orodje za pripravo elektronskih dokumentov, ki predstavlja sistem, v katerem bodo na enoten in elektronski način pripravljani predpisi. V sistem bo vključen tudi kanal e-Demokracija. Ohranjeno bo obveščanje oziroma sodelovanje strokovne in širše zainteresirane javnosti pri pripravi predpisov. Našteto lahko prispeva k uresničevanju zaveze.

Elektronsko vodeni procesi priprave predpisov bodo v prihodnje nadgrajeni z doslednim opredeljevanjem ocen učinkov na posamezna družbena področja, ki bodo tudi javnosti dostopne najkasneje ob javni objavi predloga predpisa, kar bo dodatno zagotavljalo sledljivost nastanka zakonov oziroma predpisov.

Trenutno sta na resornemu ministrstvu prioriteti ureditev sledljivosti priprave predpisov in merjenje učinkov za predpise na državni ravni. Ko bo dogovorjena rešitev za državno raven, bo prilagojena tudi za samoupravne lokalne skupnosti.

Zakon sicer lahko zapove enako ravnanje tudi za občine, ampak ker slednje ne objavljajo vsega v uradnem listu, to ne bi prineslo dodane vrednosti, zato je potrebno za predpise lokalnih skupnosti najti nekoliko drugačno pot zakonodajne sledi. Na lokalni ravni se cilj sledljivosti delno uresničuje z vzpostavitvijo registra predpisov občin, ki ga pripravlja Uradni list RS.