DO LETA 2030 JE TREBA ZGRADITI 30 000 NOVIH NEPROFITNIH STANOVANJ

Čeprav so vse tri vladajoče stranke podpisale zavezo k izgradnji 30.000 neprofitnih najemnih stanovanj, so že v koalicijski pogodbi številko znižali na 20.000. Od koalicijskega vrha dalje napovedujejo 5.000 stanovanj do konca mandata in vzpostavitev sistema, ki bo po letu 2026 zagotovil 3.000 novih stanovanj na leto, zadnje čase pa so to še malo omehčali na 2.000 do 3.000 stanovanj letno. Prav tako pa vsa novozgrajena stanovanja niso in ne bodo neprofitna, saj Stanovanjski sklad RS, ki bo zgradil večino, brez prave zakonske podlage zaračunava t. i. stroškovno najemnino, ki je višja od zakonsko določene neprofitne najemnine. Ministrstvo ne govori več o neprofitnih stanovanjih, ampak javnih najemnih, namesto da bi uredilo obstoječo nezakonito prakso sklada. Omenja se možnost, da bi vlada šla v redefinicijo sistema javne stanovanjske preskrbe in vzpostavila dvotirni sistem, kar se je nakazalo že s tem, da stavbnih zemljišč iz DUTB ni prenesla na stanovanjski sklad, temveč na SDH. Vzpostavljanje novega drugega tira neposredno pomeni stanovanja z višjimi najemninami in manj virov (v obliki financ in zemljišč) za stanovanjske sklade, ki zagotavljajo neprofitna stanovanja.
Tak nov sistem bi hkrati pomenil prikrito izčrpavanje javnega proračuna, saj bi zaradi bistveno višjih najemnin narasle tudi potrebe po subvencijah za najemnine. Namesto da bi država takoj začela z udejanjanjem sistemskega vira financiranja za gradnjo neprofitnih stanovanj, bi tak sistem pomenil, da želi z državnim proračunom subvencionirati dobičke velikih finančnih institucionalnih akterjev.
Tudi če se to ne bo realiziralo, se kaže, da država ni pripravljena zagotoviti dovoljšnjih proračunskih sredstev za investiranje v neprofitna stanovanja. Breme za gradnjo stanovanj bi radi preložili na najranljivejše – najemnike neprofitnih stanovanj; napoveduje se namreč povišanje neprofitne najemnine.

Doslej smo govorili o poceni razprodaji družbenega stanovanjskega fonda po osamosvojitvi države kot izhodišču za trenutno katastrofalno stanje stanovanjske preskrbe. Če bo Golobova vlada udejanjila model zagotavljanja najemnih stanovanj, ki temeljil na tržnih akterjih, kot je SDH, četudi bo (spočetka) soobstajal z javnim neprofitnim stanovanjskim sistemom, nas čaka nova stanovanjska katastrofa, katere posledice bomo čutili naslednjih nekaj desetletij. Tako lahko daljnoročno pričakujemo dokončno izčrpanje in izničenje javnega neprofitnega stanovanjskega fonda ter na stežaj odprta vrata še poslednjemu valu privatizacije stanovanjskega fonda in stanovanjske preskrbe.