VZPOSTAVITI JE TREBA SKLAD ZA PRAVIČEN PREHOD DELAVK IN DELAVCEV IZ FOSILNE ENERGETIKE V PANOGE PRIHODNOSTI

Vlada kljub podani zavezi zaenkrat ni vzpostavila posebnega Sklada za pravičen prehod za delavce in delavke v fosilni energetiki in drugih panogah, v katerih bo zaradi ciljev zelenega prehoda neizbežno prestrukturiranje.

Za prestrukturiranje savinjsko-šaleške regije (SAŠA) in zasavske regije bo sicer na voljo 250 mio € sredstev iz Evropskega Sklada za pravičen prehod, od tega približno 174 mio € za regijo SAŠA, pogoja za črpanje sredstev pa sta decembra 2021 sprejeta Nacionalna strategija za izstop iz premoga in pod aktualno vlado zaključena priprava Območnih načrtov za pravični prehod premogovnih regij. Ker pa omenjena sredstva niso zadostna za financiranje vseh potrebnih ukrepov in programov za zagotovitev pravičnega prehoda za delavce, delavke in regijo kot celoto, bodo za ta namen potrebna tudi obsežna državna sredstva, nacionalni sklad pa bi lahko predstavljal stabilen in neodvisen vir financiranja (več v opombi spodaj).

Z ministrstva (MOPE) so nam sicer sporočili, da poseben sklad ni potreben niti smiseln, saj naj bi predstavljal nepotrebno dodatno administracijo upravljanja z javnimi sredstvi, ter da bo za rudarje ustrezno poskrbljeno v okviru Zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje, ki naj bi prišel v javno obravnavo v prvem četrtletju leta 2024, kar je sicer več kot leto in pol kasneje, kot to določa Nacionalna strategija za izstop iz premoga. Obstajajo torej utemeljeni razlogi za skrb, da ne bo prišlo do zagotovitve pravočasnih in finančno zadostno podprtih ukrepov za pravično prestrukturiranje regije.

Če za konec pogledamo na zeleni prehod še širše, onkraj zgolj premogovnih regij, ugotovimo, da ta ne poteka pravično, saj osnutek posodobitve NEPN nalaga največje breme razogljičenja do leta 2030 gospodinjstvom, medtem ko industrijskemu sektorju kljub njegovi večji odgovornosti za trenutno stanje in kljub razpolaganju z večjimi sredstvi za izvedbo ukrepov še naprej popušča. Hkrati pa analiza socialno-ekonomskih učinkov obstoječega NEPN kaže, da največje breme ukrepov nosijo gospodinjstva z najnižjimi dohodki, namesto da bi glavnino sredstev prispevali najpremožnejši, ki so dokazano najbolj odgovorni za emisije toplogrednih plinov.

Samo v regiji SAŠA je na fosilne vire, ki bodo dokončno opuščeni najkasneje v desetih letih (številni indikatorji pa kažejo na predčasno zaprtje PV in TEŠ), vezanih 3.500–4.000 delovnih mest. Del ukrepov za prestrukturiranje regije SAŠA (in tudi zasavske regije) bo sicer financiran iz evropskega Sklada za pravični prehod, vendar teh sredstev ne bo niti približno dovolj za izvedbo vseh potrebnih programov in ukrepov pravičnega prehoda, zato je nujna tudi zagotovitev državnih sredstev, kar prepoznavata tako Nacionalna strategija za izstop iz premoga kot tudi Akcijski načrt za regijo.

Nacionalni sklad bi predstavljal stabilen in neodvisen vir sredstev za financiranje nujno potrebnih programov za zagotavljanje novih dostojnih zelenih delovnih mest, programov brezplačnega izobraževanja in prekvalifikacij za zaposlene v fosilni energetski dejavnosti ter ukrepov za zagotavljanje široke socialne varnosti rudarjev in ostalih zaposlenih (npr. prihodkovna kompenzacija, državni dokup zavarovalne dobe za poklicno upokojevanje, gradnja neprofitnih energetsko varčnih stanovanj …). Več: Pripombe iz javne obravnave in javne razgrnitve Nacionalne strategije za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij in Okoljskega poročila; April 2021 (energetika-portal.si).

Ker se je v preteklosti sprotno dodeljevanje sredstev iz proračuna za ta namen izkazalo kot nezadostno (slaba izkušnja zapiranja RTH) ter so v trenutnem kontekstu dimenzije mnogo večje, je nujna vzpostavitev posebnega sklada, ki bo zagotavljal stabilen in zadosten vir za financiranje že omenjenih ukrepov.