Vlada je sprejela Strateški načrt skupne kmetijske politike (SN SKP) 2023–2027, ki pa gre v nasprotno smer od dane zaveze, s čimer je zamujena priložnost za potrebno hitro preusmeritev v trajnostno kmetijstvo. Prioriteta kmetijske politike je ohranjanje dohodkov prejemnikov subvencij, zato kmetijska politika ne podpira družbenih ciljev (oskrba s kakovostno in cenovno dostopno hrano za vse, varstvo narave, zmanjšanje emisij). To pomeni vzdrževanje dosedanjega načina in obsega kmetovanja in pridelave hrane, ki temelji na živinoreji, modificiranega za obdobje 2023–2027, kolikor je to potrebno zaradi zahtev EU pri sprejemanju SN SKP 2023–2027.
Specifično pa:
– zmanjšanje obsega živinoreje in povečanje pridelave rastlinske hrane za ljudi – SN SKP ne podpira;
– povečanje obsega ekološkega kmetijstva – SN SKP podpira samo delno, predvideno je premalo ambiciozno povečanje kmetijskih površin za ekološko pridelavo (18 % do 2027);
– spodbujanje kratkih verig oskrbe s hrano – SN SKP delno podpira;
– prilagajanje kmetijstva na podnebne spremembe – SN SKP premalo spodbuja;
– trajno zavarovanje kakovostnih kmetijskih zemljišč – Zakon o kmetijskih zemljiščih ima ustrezno ureditev trajno varovanih kmetijskih zemljišč, ki pa se v 10 letih na občinski ravni še ni realizirala v prostorskih načrtih. To pomeni, da je zakon neučinkovit in da vlada ni naredila potrebnih korakov za izboljšanje stanja;
– ukinitev spodbud za intenzivno industrijsko živinorejo in preusmeritev živinoreje v ekološko ekstenzivno pridelavo ter upoštevanje najvišjih standardov dobrobiti živali – SN SKP preusmerjanja ne spodbuja, prav tako niso zahtevani ekološki standardi živinoreje za nove objekte;
– izboljšanje storitev kmetijsko-svetovalne službe – v SN SKP so določeni ukrepi za okrepitev svetovalnih služb z znanjem.
– male kmetije – do določene mere upoštevano v SN SKP.
Predsednik vlade dr. Robert Golob je ustanovil Strateški svet za prehrano. Po navedbah vlade bo njegova ključna naloga pripraviti predloge ukrepov za cenovno dostopno, varno in kakovostno hrano, ki bo čim manj škodljivo vplivala na zdravje ljudi, okolje in podnebje.
Pristojni državni organi:
Je predvolilna zaveza vključena v koalicijsko pogodbo? DELNO
Vzpostaviti je treba učinkovite ukrepe blaženja podnebnih sprememb s sinergijskimi učinki na biotsko raznovrstnost, javno zdravje in prehransko samooskrbo. To je treba dosegati predvsem z zmanjšanjem obsega živinoreje in povečanjem pridelave rastlinske hrane za ljudi, povečanjem obsega ekološkega kmetijstva (ekološki način obdelave najmanj 25 % kmetijskih zemljišč do leta 2030) ter spodbujanjem kratkih verig oskrbe s hrano. Kmetijstvo je treba spodbujati k prilagajanju podnebnim spremembam. Takoj je treba trajno zavarovati kakovostna kmetijska zemljišča pred spremembo namembnosti. Ukiniti moramo spodbude za intenzivno industrijsko živinorejo in spodbujati preusmeritev živinoreje v ekološko ekstenzivno pridelavo in upoštevanje najvišjih standardov dobrobiti živali. Treba je izboljšati storitve kmetijsko-svetovalne službe za doseganje ciljev na področjih varovanja okolja in podnebja, biotske raznovrstnosti, podjetniške inovativnosti ter zdravja potrošnikov. Male kmetije je treba podpirati in zaščititi ter ukiniti diskriminacijo na podlagi velikosti kmetij v kmetijskih politikah in subvencijskih shemah.