Na področju kazenske zakonodaje, ki je v pristojnosti ministrstva za pravosodje, je z novembra 2022 predlagano novelo kazenskega zakonika (KZ) narejen premik v smeri strožjega sankcioniranja kaznivih dejanj, če so storjena iz sovraštva. Vendar predlagana novela KZ v ničemer ne spreminja določil 297. člena o javnem spodbujanju sovraštva, nasilja in nestrpnosti (sovražnem govoru), ki so se v dosedanji praksi pregona in sankcioniranja teh kaznivih dejanj izkazala za sporna.
Ministrstvo za pravosodje je sporočilo, da zaenkrat ne načrtuje sprememb in dopolnitev določil o sovražnem govoru v kazenskem zakoniku. Pričakuje, da bo sodba Vrhovnega sodišča RS iz leta 2019 prispevala k odpravljanju omejujoče razlage določil 297. člena o sovražnem govoru v praksi pravosodnih organov.
Glede sankcioniranja sovražnega govora v medijih zaveza o vključitvi sankcij za obstoječo prepoved spodbujanja k neenakopravnosti, sovraštvu in nestrpnosti v programskih vsebinah medijev v medijsko zakonodajo ostaja nedotaknjena.
Ministrstvo za kulturo sicer napoveduje ukrepe za omejevanje sovražnega govora v prenovi medijske zakonodaje, saj tudi samo ugotavlja, da je “veljavna zakonodaja na tem področju zelo pomanjkljiva in ne omogoča učinkovitega pregona”.
Vlada pripravlja ustanovitev sveta za preprečevanje sovražnega govora, v katerem bodo sodelovali predstavniki_ce različnih ministrstev, strokovne javnosti in civilne družbe. Med nalogami sveta je svetovanje pri oblikovanju politik in sprememb predpisov, ki bodo prispevali k učinkovitejšemu preprečevanju sovražnega govora. Ali bo delo sveta prispevalo k novim ukrepom na področju regulacije in sankcioniranja sovražnega govora, bomo lahko ocenili, ko bo svet ustanovljen in začel delovati.
Novela KZ, ki jo je novembra 2022 vlada vložila v zakonodajni postopek, uvaja obteževalno okoliščino za kaznivo dejanje t. i. zločina iz sovraštva. To pomeni, da bo katerokoli kaznivo dejanje, nagib za katerega so osebne okoliščine žrtve (narodnostna, rasna, verska ali etnična pripadnost oškodovanca_ke, njen ali njegov spol, barva kože, poreklo, premoženjsko stanje, izobrazba, družbeni položaj, politično ali drugo prepričanje, invalidnost, spolna usmerjenost ali katerakoli druga osebna okoliščina) terjalo strožje kaznovanje storilca. Vendar so ti nagibi že vsebovani v sami definiciji kaznivega dejanja javnega spodbujanja k sovraštvu, nasilju in nestrpnosti (sovražnega govora) v 297. členu KZ. Ker znak kaznivega dejanja ne more biti hkrati tudi obteževalna okoliščina, novela ne vpliva na ta zakonski člen. To pomeni, da novela na področju pregona in sankcioniranja sovražnega govora ničesar ne spreminja.
Pristojni državni organi:
Je predvolilna zaveza vključena v koalicijsko pogodbo? DELNO
Uveljaviti je treba ničelno toleranco do sovražnega in žaljivega javnega govora v javnem prostoru. Dosledno je treba uresničevati ustavno prepoved vsakršnega spodbujanja k neenakopravnosti ter razpihovanju sovraštva in nestrpnosti. Zakonodaja in pristojni organi naj sankcionirajo sovražni govor. V medijsko zakonodajo je treba vključiti sankcije za obstoječo prepoved spodbujanja k neenakopravnosti, sovraštvu in nestrpnosti v programskih vsebinah medijev.