Vlada je poskušala to problematiko nasloviti z Zakonom o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema, a žal neuspešno. Stanje se celo poslabšuje: več kot 145.000 zavarovancev je brez osebnega zdravnika, čas do postavljene diagnoze in zdravljenja se podaljšuje, povečuje se število čakajočih, zlasti na prve specialistične preglede, in tistih, ki čakajo dlje od dopustne čakalne dobe. Dodatni denar, namenjen skrajševanju čakalnih vrst, se v nesprejemljivo visokem odstotku namenja za storitve, ki jih izvajajo koncesionarji, le-ti pa izbirajo enostavnejše in cenovno ugodne storitve. Interventni zakon se je izkazal za povsem neuspešnega, njegove napovedane spremembe pa ni na vidiku.
Pristojni državni organi:
Je predvolilna zaveza vključena v koalicijsko pogodbo? DA
Čakanje na pregled v primarnem zdravstvu ne sme biti daljše od enega tedna, na pregled pri specialistu in diagnostiko pa ne daljše od enega meseca. Takojšnji ukrepi za doseganja tega cilja so izmera in boljša izraba obstoječih kadrovskih kapacitet, boljša delitev dela med izvajalskimi ustanovami in znotraj teh ustanov, boljša organizacija dela, zagotovitev dodatnih sredstev za najbolj deficitarna področja in spodbudno plačilo za opravljeno delo nad normativi. K skrajšanju čakalnih dob lahko pomembno prispeva tudi ustavitev privatizacije zdravstva ter uresničevanje točk 1 do 5 tega programa, ki krepijo javno zdravstvo.