GLASLJUDSTVA

Vlada delno izpolnila ali izpolnila 60 % predvolilnih zavez, spremljanje njihovega izvajanja velik prispevek k zdravju demokracije in politiki vsebine

Mandat aktualne vlade, ki se izteka, je obenem prvi mandat, v katerem je potekal edinstven proces spremljanja dela vlade, ki ga je zastavila in izvajala civilna družba ter volivci in volivke, s ciljem okrepiti politično odgovornost in državljansko participacijo. Stranke aktualne koalicije so se namreč pred državnozborskimi volitvami leta 2022 javno zavezale, da bodo v svojem mandatu uresničile konkretne zaveze, ki jih je civilna družba zbrala skozi deliberativni proces ljudskih skupščin. V civilni iniciativi Glas ljudstva pa smo se zavezali, da bomo uresničevanje zavez redno spremljali in koalicijo opozarjali na dane obljube. Svojo obljubo smo tudi uresničili. Kljub pričakovanim trenjem, razočaranjem in nesoglasjem med civilno družbo in oblastjo je pretekla štiri leta potekal analitičen proces, ki je nedvomno pomembno prispeval k zdravju demokracije v Sloveniji, politične akterje prisilil k večji odgovornosti in transparentnosti svojega dela ter k močnejši, bolj informirani in bolj dosledni državljanski aktivaciji.

In rezultat tega procesa? Vlada je ob koncu svojega mandata izpolnila ali delno izpolnila 73 od 122 zavez, ki jih je pred volitvami dala ljudstvu. To so pokazali rezultati četrtega, zaključnega monitoringa vladnega uresničevanja predvolilnih zavez, ki ga je predstavila iniciativa Glas ljudstva.

V splošnem je najmanj prelomljenih zavez na področjih, ki zadevajo demokracijo, svoboščine, izobraževanje, medije in kulturo, največ neizpolnjenih in prelomljenih pa ostaja tam, kjer se soočajo interesi kapitala ter interesi ljudi in okolja (pravični podnebni prehod in zaščita narave, dostopna stanovanja, trajnostno gospodarstvo). Očitna izjema pri tem je dostopno javno zdravstvo, kjer se je vlada kljub močnemu nasprotovanju privatizacijskih lobijev postavila na stran ljudi in proti zasebnim ter kapitalskim interesom. Ravno na tem področju se tudi jasno kaže, kako je naša tri-letna civilno-družbena kampanja “Ustavimo rušenje javnega zdravstva! ”, v okviru katere smo pripravili mnoge peticije, proteste, posvete, analize in zakonske predloge, odigrala ključno vlogo pri spodbudi nujno potrebnih prvih korakov za zaustavitev škodljivih privatizacijskih praks v javnem zdravstvu. Ravno te ukrepe zdaj tudi sama vlada razglaša za enega izmed najbolj pomembnih dosežkov svojega mandata.

Med še neizpolnjenimi ali delno izpolnjenimi je tudi nekaj zavez, ki so ostale »na pol poti«, vendar jih je v naslednjih mesecih še mogoče realizirati: uvedba socialno pravičnega zdravstvenega prispevka, odvisnega od dohodka, sprejem načrta za ukinitev subvencij fosilnim gorivom, ustavitev ustavno sporne militarizacije družbe, več sredstev za javni potniški promet, za razpise Eko sklada, začetek izvajanja Socialnega načrta za podnebje, depolitizacija financiranja RTV Slovenija z uvedbo samodejnega usklajevanja RTV prispevka z inflacijo, zmanjšanje plačne vrzeli med spoloma, zagotavljanje socialnih pravic prekarnim delavcem_kam, poostren nadzor na trgu dela in višje kazni za kršitelje.

Za izpolnitev teh zavez v prihodnjih mesecih je še dovolj časa, potrebna je le politična volja, zato v iniciativi Glas ljudstva poudarjamo, da so za koalicijske stranke izpolnjene predvolilne zaveze najbolj merodajna in hkrati najbolj učinkovita predvolilna kampanja.

Inovativni proces, ki je potekal zadnja štiri leta pod vodstvom civilne iniciative Glas ljudstva, ki združuje več kot 100 civilnodružbenih organizacij ter več tisoč posameznic_kov z vseh družbenih področij in iz celotne Slovenije, je sledil osrednjim ciljem iniciative: dvigu politične kulture, strankarske transparentnosti in odgovornosti, vzpostavljanju konstruktivnega dialoga med civilno družbo in strankarsko politiko ter spodbujanju aktivnega državljanstva tudi onkraj udeležbe na volitvah zgolj na vsake štiri leta. Prav zato sedanjega mandata ni mogoče primerjati s katerokoli izmed preteklih vlad ali s posameznimi strankami, saj je tak proces potekal prvič, poleg tega pa se je lahko naslanjal le na obljube tistih strank, ki so se bile pred volitvami pripravljene zavezati zahtevam ljudstva. Tako recimo stranki SDS in NSI svojih odgovorov na vprašanja, ki so pomembna za volivce_ke pri odločanju na volitvah, sploh nista dali in kljub številnim vabilom nista želeli sodelovati z iniciativo Glas ljudstva.

Neudeležba strank, ki svojih stališč niso želele podati, je jasen izraz tega, da nekatere stranke niso pripravljene na konstruktivni dialog med civilno družbo in strankarsko politiko. Obratno sta SDS in NSi (in tudi nekatere izven parlamenta) ogromno energije posvetili napadom na civilno družbo, diskreditacijam in širjenju laži o vlogi nevladnih organizacij ter napovedim o odvzemu sredstev, preiskavah in prepovedih ob morebitni zmagi na volitvah.

“Jasno je, da smo družbeno angažirane organizacije, ki se borimo za socialne, človekove in okoljske pravice ter vladavino prava, velik trn v peti politikom, ki jim je intimna opcija predvsem strankokracija in zakulisno dogovarjanje z elitnimi lobiji. Tudi pred tokratnimi prihajajočimi volitvami se bo jasno pokazalo, katere stranke so pripravljene delovati transparentno in prevzeti odgovornost za svoje obljube v dialogu z neodvisno in kritično civilno družbo, katere pa si bodo raje poskušale priboriti glasove s puhlicami in vsebinsko praznim populizmom.”

V iniciativi Glas ljudstva poudarjamo, da je ohranjanje in razvijanje konstruktivnega dialoga med strankarsko politiko in civilno družbo ena izmed ključnih varovalk pred zdrsom proti totalitarnim politikam, s katerimi se soočajo v mnogih državah po svetu. Zato pričakujemo in si želimo, da se bo konstruktivno sodelovanje s političnimi strankami, tudi skozi nesoglasja, soočanja in nasprotna mnenja nadaljevalo v naslednjih mandatih. Vsaka zdrava demokracija in vsaka resnično demokratična stranka si mora želeti kritične in aktivne civilne družbe.

PREGLED STANJA POSAMEZNIH ZAVEZ >>

Pri pripravi ocen so sodelovali strokovnjaki in strokovnjakinje z vseh področij monitoringa (demokracija in reforma političnega sistema; vladavina prava in človekove pravice; pravični podnebni prehod in zaščita narave; dostojno delo in socialne pravice za vse; svoboda medijev in kulture; vsem dostopno javno zdravstvo; razvoj izobraževanja in znanosti; trajnostno gospodarstvo in javne storitve; vsem dostopna stanovanja; zelena infrastruktura; globalna pravičnost), upoštevali smo tudi informacije, pridobljene neposredno iz ministrstev in kabineta predsednika vlade.

---

Povzetki rezultatov po področjih:

Kritični poudarki na neizpolnjenih zavezah in nerešenih problematikah:

Demokracija in reforma političnega sistema

Na področju reforme političnega sistema je v celoti izpolnjena le zaveza o nezdružljivosti županske in poslanske funkcije (ohranitev obstoječe ureditve). Več zavez je delno uresničenih. Reforma pravosodja je deloma zmanjšala odvisnost imenovanja sodnikov od politične volje, saj imenovanje na prvi stopnji ostaja v pristojnosti DZ. Sprejete usmeritve policije in novela ZJRM-2 predstavljajo korak k učinkovitejšemu sankcioniranju poveličevanja totalitarnih ideologij, a ne zajamejo vseh elementov zaveze. Transparentnost dela vlade ostaja omejena, saj javna dostopnost ključnih gradiv še ni zagotovljena, hkrati pa ni mogoče spregledati nižanja kakovosti zakonodajnega postopka in tako sprejetih zakonov skozi sklicevanje izrednih sej Državnega zbora. Napredek je viden pri vključevanju javnosti skozi posvetovalne mehanizme, ne pa pri razvoju novih orodij neposredne demokracije. Prenovljeni postopki zaposlovanja v javnem sektorju krepijo strokovnost, vendar ne odpravljajo političnega vpliva pri imenovanjih.

Vladavina prava in človekove pravice

Na področju vladavine prava in človekovih pravic je vlada izpolnila 4 zaveze, 5 delno, 5 pa jih je prelomila. Vlada je med drugim, uredila odvzem nezakonitega premoženja ter, sicer šele po odločitvi Ustavnega sodišča, zagotovila dostop do OBMP in posvojitev za samske in istospolne pare. Delno uresničene so zaveze glede zamud pri izvrševanju odločb ustavnega sodišča ter vztrajno tveganje političnega vplivanja na neodvisne institucije, kar se kaže v kritikah KPK in zmanjševanju sredstev Računskemu sodišču. Sistem nadzora nad postopki na meji in zagotavljanje ustreznih pogojev za prosilce za azil ostajata neurejena, prav tako ni vzpostavljenih varnih poti za njihov vstop v postopek. Kljub uradnemu opravičilu izbrisanim zakonodaja še vedno ne omogoča celovite ureditve njihovega statusa in dostopa do odškodnin. Prelomljenih je več pomembnih zavez: ločitev države in cerkve; pravica do protesta, kjer ni ustrezne zakonske zaščite, usklajene z mednarodnimi standardi; položaj romske skupnosti se je z ZNUZJV celo poslabšal; ukrepi za enakost spolov in preprečevanje diskriminacije pa ostajajo nesistematični.

Pravični podnebni prehod in zaščita narave in Zelena infrastruktura

Katastrofalne družbene posledice podnebne in širše okoljske krize že občutimo po vsem svetu. Alarmantno stanje zahteva hitro in vseobsegajoče ukrepanje, vendar je od skupno 21 zavez na področjih pravičnega podnebnega prehoda in zaščite narave ter zelene infrastrukture vlada 11 zavez zgolj delno izpolnila, kar 10 pa jih je prelomila.

Vlada je sicer letos sprejela Podnebni zakon, a je končna različica pod pritiski kapitala precej razvodenela. S tem je dokončno prelomila eno ključnih zavez: da bo do 2023 opustila vse subvencije fosilnim gorivom, za katere vsako leto namenja več sto milijonov evrov javnega denarja. Prav tako ni sprejela načrta za opustitev fosilnega plina do 2035. Kljub vsemu so bili na tem področju, četudi prešibki, pripravljeni in sprejeti nekateri pomembni ukrepi: zakon o zapiranju Premogovnika Velenje, interventni zakon o TEŠ ter ukrepi za krepitev rabe obnovljivih virov energije. Delno je izpolnjena zaveza h krepitvi javnega potniškega prometa (npr. s povečanjem obsega medkrajevnega avtobusnega prevoza za 20 %, uvedbo ugodnih mesečnih in letnih integriranih vozovnic), a žal je sočasno vlada še naprej spodbujala avtomobilizem, s čimer je utrjevala okoljsko, zdravstveno in socialno nevzdržen prometni sistem. Na področju zaščite in obnove biodiverzitete, okoljskega nadzora, onesnaženosti zraka in kmetijstva sta pozitivna ukrepa sprejem Zakona o zaščiti živali ter novela Zakona o varstvu okolja, preostale zaveze so žal prelomljene.

Tudi aktualna vlada se na okoljsko krizo odziva nezadostno, saj kloni pred interesi kapitala, kar je v popolnem nasprotju z zadovoljevanjem družbenih potreb znotraj omejitev planeta. Še je čas za izpolnitev nekaterih zavez, na primer ukinitev subvencij fosilnim gorivom, nasprotovanje in glasovanje proti okoljsko in delavsko škodljivemu zakonodajnem svežju Omnibus I znotraj Sveta EU, zaustavitev uničujoče militarizacije družbe, zagotovitev več sredstev za javni potniški promet, povečanje sredstva za razpise Eko sklada in začetek izvajanja Socialnega načrta za podnebje, ki bo podprl gospodinjstva pri ozelenitvi ogrevanja ter mobilnosti.

Dostojno delo in socialne pravice

Na področju dostojnega dela in socialnih pravic je vlada v celoti izpolnila tri od dvanajstih zavez, med katerimi sta vzpostavitev socialnega dialoga in uvedba novega pravilnika o poklicnih boleznih ter sprejetje zakona o modelu ESOP za spodbujanje delavskega soupravljanja. Tri zaveze so delno izpolnjene, pri čemer se pričakuje celovita implementacija EU direktive za zmanjšanje plačne vrzeli med spoloma in reševanje sistemskega financiranja dolgotrajne oskrbe. Žal pa je kar polovica zavez prelomljenih, vključno z neuspehom pri zagotavljanju delavskih pravic prekarnim delavcem, kjer bi vlada lahko izkoristila direktivo za izboljšanje delovnih pogojev v platformni ekonomiji. Prav tako minister ni uporabil svojih pooblastil za dvig minimalne plače na zakonski maksimum, s čimer so bile zapravljene priložnosti za odločno izboljšanje položaja delavcev na trgu dela.

Svoboda medijev in kulture

Na področju kulture je vlada v mandatu uresničila del svojih predvolilnih zavez, zlasti glede krepitve financiranja neodvisne kulture, dialoga s stroko in izboljšanja položaja samozaposlenih. Nadaljeval se je trend povečevanja sredstev za programe in projekte, uvedeni so bili novi ciljno usmerjeni razpisi, razširjeno je bilo štipendiranje ter sprejeta dolgo pričakovana reforma ZUJIK, ki prinaša pomembne sistemske izboljšave za samozaposlene v kulturi. Pozitivni so tudi premiki pri decentralizaciji kulturne produkcije, podpornih dejavnostih in sodelovalnih postopkih odločanja. Hkrati pa ostajajo številne zaveze uresničene le delno: povečanih obveznosti za prijavitelje ne spremljajo zadostna dodatna sredstva, davčni ukrepi in celostno reševanje prekarnosti zaostajajo, digitalizacija postopkov poteka prepočasi, infrastrukturni pogoji za delo neodvisne kulture pa ostajajo ena največjih sistemskih vrzeli. Skupno lahko ocenimo, da je vlada na področju kulture naredila več pomembnih korakov v smeri izpolnjevanja predvolilnih obljub, vendar ključni strukturni izzivi – zlasti na področju financiranja, infrastrukture, socialne varnosti in administrativne učinkovitosti – do konca mandata niso bili celovito rešeni.

Od sedmih zavez na področju medijev so bile tri izpolnjene, tri delno, ena pa prelomljena. Ključni dosežek je sprejetje novega Zakona o medijih, ki je vzpostavil normativni okvir ničelne tolerance do sovražnega govora ter transparentnosti in smotrnosti državnega oglaševanja in financiranja skladno z EU predpisi. Zakon je uvedel nove sheme in merila državne pomoči medijem in kakovostnemu novinarstvu ter omejitve dostopa do državne pomoči za politično povezane medije. Stabilnost financiranja STA je bila zagotovljena med celotnim mandatom, predlog novega zakona pa prinaša številna sistemska zagotovila za neodvisnost in dolgoročno finančno stabilnost agencije. Na začetku mandata je novela zakona depolitizirala upravljanje RTV Slovenija, vendar obseg financiranja ostaja politično odvisen, celovita prenova zakona in s tem RTV ni bila izpeljana. Predlog zakona proti SLAPP tožbam prispeva k zaščiti novinarjev, a ne zajema kazenskih postopkov. Pri zlorabah Telekoma so izvedene preiskave, sprožene ovadbe, uvedene sistemske spremembe, a sankcije še niso izrečene. Neodvisni neprofitni mediji so kljub sistemskim izboljšavam podfinancirani, njihova finančna stabilnost pa ogrožena. Spodbude za nacionalno kolektivno pogodbo za novinarje ostajajo neuresničene. Večina zavez je bila v celoti ali delno izpolnjena, predvsem na normativni in sistemski ravni s sprejetjem zakonov, vendar so bili trije zakoni sprejeti šele v zadnjih mesecih mandata, zato njihov dejanski vpliv še ni viden.

Dostopno javno zdravstvo

Na področju dostopnega javnega zdravstva je vlada izpolnila tri zaveze, tri so delno izpolnjene, tri neizpolnjene. Največji korak za ohranitev javnega zdravstva je nedvomno novela ZZDej, ki omejuje dvojne prakse oz. dvoživkarstvo, ki je zaradi konflikta interesov med javno službo in zasebnim zaslužkom nedvomno vplivalo na umetno podaljševanje čakalnih vrst in slabšo dostopnost storitev. Pozitivna ukrepa sta tudi posodobitev cen storitev, ki bo vsaj zmanjšala, če ne onemogočila dobičkarstvo na račun enostavnejših in preplačanih posegov in storitev, ter odprava doplačil, ki je omogočila ukinitev dopolnilnega zavarovanja in obenem razširila košarico storitev iz OZZ ter samodejno povečala obseg javnega financiranja zdravstva. Žal se je tukaj vlada ustavila na pol poti in za zdaj še vztraja pri na prvi pogled za vse enakem obveznem zdravstvenem prispevku. Manj uspešna je bila pri skrajševanju čakalnih vrst, se je pa vsaj kot prva lotila nekaterih vzrokov zanje, pri odpravi plačnih neenakosti, ki kljub plačni reformi ostajajo velike, in pri pripravi nacionalnega načrta zdravstvenega varstva, ki v novembra 2025 objavljenem predlogu ne naslavlja najbolj akutnih težav sistema in dostopnosti storitev, na primer rastočega števila pacientk_ov brez izbranega osebnega zdravnika.

Razvoj izobraževanja in znanosti

Na področju razvoja izobraževanja in znanosti je vlada v celoti izpolnila pet zavez, med drugim je zagotovila ločenost izobraževalnega sistema od političnih, cerkvenih in drugih interesov, povečala obseg državnih štipendij, vlagala v reševanje prostorskih stisk univerz, podpirala in zaposlovala mlade raziskovalke in raziskovalce ter odpravila finančne ovire za tuje študentke in študente. Delno so bile izpolnjene tri zaveze glede ohranjanja brezplačnega javnega izobraževanja in omejenega financiranja zasebnih šol, sprejetja nove strategije razvoja vzgoje in izobraževanja ter vzpostavitve podpornih mehanizmov za učence z učnimi primanjkljaji. Pri slednjem so bili doseženi le omejeni napredki, nobenih izboljšav ni za romske učence v jugovzhodni Sloveniji.

Trajnostno gospodarstvo in javne storitve

Od skupno 9 zavez na področju trajnostnega gospodarstva in javnih storitev so tri delno izpolnjene, kar šest pa prelomljenih. Namesto obljubljene dekomodifikacije in ustavitve privatizacije javnih storitev se nadaljuje prepletanje javnega in zasebnega, zlasti v zdravstvu in dolgotrajni oskrbi. Kljub povečanju javnih izdatkov se denar še vedno preliva k zasebnikom in koncesionarjem, medtem ko se dostopnost storitev za ljudi ne izboljšuje. Podobna je slika na davčnem področju: vlada ni uvedla obljubljene progresivne obdavčitve nepremičnin oziroma premoženja. S spremembami dohodnine in uvedbo pavšalnega zdravstvenega prispevka ter prispevka za dolgotrajno oskrbo sistem obdavčitve prebivalstva postaja še bolj regresiven. Minimalen napredek je mogoče zaznati na področju upravljanja gospodarskih družb v državni lasti: vlada skladno z zavezami ni nadaljevala z obsežnimi razprodajami državnega premoženja, sprejela je tudi zakon za spodbujanje delavskega lastništva. Žal pa ni poskrbela tudi za revizijo preteklih škodljivih privatizacij, niti ni sprejela zadostnih ukrepov na področju krepitve delavskega upravljanja, kar kaže, da še zmeraj deluje po tržni logiki, sledi dogmi neskončne rasti BDP in se ne usmerja v uresničevanje širših družbenih ciljev ter trajnostne odrasti. Davčna politika še naprej ščiti premoženje bogatih, preveč javnih storitev je prepuščenih trgu, kar ne omogoča zoperstavljanja trendom rasti družbene neenakosti, ki jih poganja nebrzdano prizadevanje za dobičke, temveč jih v praksi utrjuje.

Dostopna stanovanja

Namesto, da bi vlada zagotovila, da se stanovanja obravnavajo kot dom in ne kot špekulativna investicija, smo bili v tem mandatu priča vse večjemu vdoru tržne logike v javno stanovanjsko preskrbo. DUTB-jeva zemljišča so se namesto na stanovanjske sklade prenesla na profitno naravnani DSU, neprofitne najemnine so sedaj višje in bolj podvržene tržnim nihanjem, Airbnb je namesto odločne regulacije doživel legalizacijo, zadrugam pa so se namesto podpore nastavile ovire. Brezdomci so namesto stanovanj prejeli nepotrjeno strategijo, potresno ogrožena stanovanja so ostala nezaščitena, namesto sistemskega vira financiranja pa se je zagotovilo začasno krpanje s sredstvi, ki bodo ob upoštevanju inflacije vsako leto občutno manjša. Tudi prihodnost ne obeta solidarnosti - namesto regulacije najemnega trga in zaščite pravic najemnikov vlada celo napoveduje rahljanje pravic najemnikov z namenom večje zaščite lastnikov, ki že sedaj izkoriščajo občutno premoč nad najemniki.

Globalna pravičnost

Na področju globalne pravičnosti je vlada dve zavezi izpolnila, tri delno izpolnila in dve prelomila. V celoti je izpolnila zavezi glede podpore finančnim sankcijam EU proti državam članicam, ki kršijo načela vladavine prava, ter prekinitve dogovorov z Madžarsko o sofinanciranju drugega tira. Delno je bila izpolnjena zaveza, da EU daje prednost interesom ljudi pred interesi kapitala, saj je vlada vodila bolj aktivno zunanjo politiko do konfliktov zunaj EU, vendar ni izkoristila možnosti za večjo učinkovitost. Vlada je formalno priznala Palestino kot suvereno državo, vendar z dejanji ne izkazuje zadostno aktivne obsodbe izraelske okupacije, zato je zaveza ocenjena kot delno izpolnjena. Kljub nekaterim humanitarnim ukrepom in prepovedi uvoza iz nezakonitih naselbin Slovenija ni bistveno okrepila odnosov s Palestino, ne sodeluje v ključnih mednarodnih pravnih in zdravstvenih pobudah ter hkrati nadaljuje več oblik sodelovanja z Izraelom, tudi na vojaškem, akademskem in gospodarskem področju. Kljub zavezi, da Slovenija do leta 2030 postopno doseže 0,33 % BND za uradno razvojno pomoč (URP), v tem mandatu ni bil sprejet Akcijski načrt za mednarodno razvojno sodelovanje, ki bi moral določiti časovnico in mehanizme povečevanja sredstev. Vseeno pa je prišlo do več pomembnih sistemskih premikov: ustanovljen je bil Direktorat za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč, prenovljene so bile smernice za sodelovanje z nevladnimi organizacijami in za vključevanje enakosti spolov ter varstva okolja v razvojno sodelovanje, sredstva za NVO so se povečala, tudi prek novih strateških partnerstev. Ti koraki krepijo okvir, vendar ne nadomestijo manjkajočega načrta za dosego cilja 0,33 % BND. Prelomljena ostaja tudi zaveza, da je treba odstraniti žico z meje s Hrvaško, ki naj bi bila uresničena do konca leta 2022.