POLITIČNE STRANKE PODALE ZAVEZE CIVILNI DRUŽBI
V sredo, 11. februarja 2026, je civilna iniciativa Glas ljudstva prevzela zaveze političnih strank in list, kandidatk na bližnjih državnozborskih volitvah, ki so se odzvale na pobudo, da se opredelijo do 42 zahtev civilne družbe, zbranih in oblikovanih v širokem javnem participativnem procesu.
Na novinarski konferenci ob predaji zavez so svoja stališča predstavili tudi zastopniki_ce strank oz. list, ki so se na pobudo odzvale in tudi že posredovale svoje odgovore:
Nataša Sukić in Urša Zgojznik za skupno listo Levice in Vesne,
Tereza Novak in Maša Kociper za Gibanje Svoboda,
Pika Kristan za Mi, socialisti!
Jasmin Feratović za Piratsko stranko
Klemen Grošelj za Prerod
Boris Žulj za skupno listo Alternativa za Slovenijo, ki jo tvorijo Nič od tega, Stranka za zdravo družbo, Društvo za trajnostni razvoj Slovenije, Gibanje Naprej in del članstva Civilne iniciative za upokojence
Nejc Škof za skupno listo Zelenih Slovenije in Stranke generacij.
Med novinarsko konferenco smo prejeli tudi odgovore stranke Socialnih demokratov, ki bodo vključeni v nadaljnje analize in predvolilni kviz.
Iniciativa Glas ljudstva želi politiko približati ljudem in s tem krepiti demokracijo, spodbujati volilno udeležbo in vsebinsko razpravo o demokratični, zeleni ter pravični družbi postaviti v ospredje. Zahteve, do katerih so se danes opredelile stranke, so skupno delo zelo raznolikih organizacij ter mnogih posameznikov in posameznic, oblikovane na ljudskih skupščinah, spletu, preko programskih usmeritev organizacij in dela strokovnjakov. Ljudje iz celotne Slovenije so posredovali kar 774 predlogov, rezultat pa je 42 strokovnih zahtev, ki naslavljajo ključne izzive za prihodnost Slovenije in hkrati predstavljajo nabor vprašanj, pomembnih za volivce_ke pri odločanju na prihajajočih volitvah: vladavina prava, človekove pravice, kultura, mediji, socialna država, zdravstvo, stanovanja, dostojno delo, pravičen zeleni prehod in zaščita narave, mirovna politika in globalna pravičnost. Tokrat je število zahtev manjše, več poudarka je na ukrepih, saj se zavedamo, da lahko do istega cilja vodijo različne poti.
Vprašalnike z zahtevami smo poslali vsem strankam, vpisanim v Register političnih strank, ki imajo javno dostopne kontaktne naslove. Od tega se je nekaj strank odzvalo, da na državnozborskih volitvah ne nameravajo kandidirati, številne se na vabilo sploh niso odzvale, nekatere so sodelovanje zavrnile. Med njimi so Slovenska demokratska stranka, kjer pravijo, da na vprašanja odgovarjajo šele po 22. februarju. S tem bo občutno skrajšala čas in zmanjšala možnost za zares vsebinsko razpravo. Nova Slovenija, ki sodelovanje zavrača zaradi osebnih zamer in različnih pogledov na nekatera družbena vprašanja. Demokrati Anžeta Logarja, ki sicer nenehno govorijo o sodelovanju in povezovanju, so sporočili, da v takih kvizih ne bodo sodelovali. Stranka Resni.ca je odgovore sicer obljubila, vendar jih še ni posredovala.
Tudi naknadno prejeti odgovori bodo, enako kakor neodzivnost strank, vključeni v predvolilni kviz, ki bo predvidoma 20. februarja dostopen na spletni strani izvoli.si. Informiranje volivk in volivcev je namreč ključna naloga vsake stranke in zato bo kviz tudi izvrstno orodje za to, da volivci_ke precenimo, katere stranke si želijo, da o njihovih načrtih vemo čim več in katere se trudijo, da bi vedeli čim manj. Demokracija deluje samo, če vsi vemo, kaj se dogaja!
Po doslej zbranih in analiziranih odgovorih so se za najbolj kontroverzne pokazale zahteve po neodvisnem regulatorju za medije, celovitem podružbljenju javnega potniškega prometa, zavezujočem referendumu o članstvu v Natu, usklajevanju rasti minimalne plače z gospodarsko rastjo in določitvijo zgornje meje cen storitev v zasebnem zdravstvu. Z novimi odgovori se bo slika verjetno še spreminjala.
Stranke, ki so se odzvale na zahteve civilne družbe, so tudi potrdile sodelovanje v javnem soočenju z ljudstvom 10. marca 2026 na Trgu republike.
Odgovori in stališča strank so objavljeni na glas-ljudstva.si.
Tokrat nas čakajo volitve jubilejnega, 10. sklica državnega zbora.
Volitve so 22. marca, v nedeljo, volišča bodo odprta od sedmih zjutraj do sedmih zvečer. Kdor takrat ne utegne, lahko glasuje predčasno - v torek, sredo in četrtek (od 17. do 19. marca). Poleg tega je glasovanje možno po pošti, na domu, iz tujine in še kako. Prvi pomembni rok je 19. februar – rok za prijavo za glasovanje iz tujine.
Vodič po postopkih, s katerim v dveh minutah ugotovite, kaj morate narediti, bo objavljen tudi na spletni strani glas-ljudstva.si, sicer pa je dostopen na https://vodici.djnd.si/volitve/dz-2026/.
Volitve so več kakor zgolj oddaja glasovnice: pred volitvami se moramo informirati, da lahko sprejmemo najboljše odločitve, pa tudi, da še druge spodbudimo k glasovanju. Čisto vsakdo si zasluži oddati glas, ne glede na to, za koga glasuje.
Želimo si, upamo, da vsi, rekordne volilne udeležbe. Da bi dosegli 80-odstotno volilno udeležbo morajo na volitvah glasovati štirje od petih naših sodelavcev. Na to jih lahko spomnimo tudi mi, veliko pa lahko prispevate tudi mediji: ljudi opomnite, da je to odgovorno dejanje in edini način, da si še naprej zagotavljamo pravice in svoboščine, brez katerih ne bo več demokracije.
Ljudje so dobesedno umirali, da lahko mi glasujemo. Počastimo jih z rekordnim in informiranim obiskom volišč.
Akcija je financirana s strani Evropske unije.